Zmogljivost procesorjev

Zmogljivost procesorjev

Zmogljivost ali hitrost procesorja je odvisna od frekvence oziroma delovnega takta (po navadi v večkratnikih herca). Procesorjevo zmogljivost lahko povečamo z uporabo večjedrnih procesorjev, kar v bistvu pomeni vklapljanje dveh ali več posameznih procesorjev (imenovanih »jedro« v tem smislu) v eno povezano integrirano vezje. Po tej logiki bi bil dvojedrni procesor skoraj dvakrat močnejši kot enojedrni procesor. V praksi pa temu ni tako, zmogljivost se v tem primeru poveča za precej manj, kot bi pričakovali, in sicer za samo približno 50%; to pa zaradi nepopolnih algoritmov programske opreme in izvajanja. Povečevanje števila jeder v procesorju (dvojedrni, štirijedrni itd.) poveča obremenitev, ki je lahko obvladana. To pomeni, da procesor sedaj lahko obvlada številne asinhrone dogodke, prekinitve itd., ki lahko škodujejo CPE, kadar je obremenjena. Najbolje si je ta številna jedra predstavljati kot različna nadstropja v procesnem drevesu; vsako nadstropje obvladuje različno nalogo. Včasih bodo ta jedra obvladovala iste naloge, če eno jedro ni dovolj, da bi zmoglo obvladovanje informacijo, ki je morda prezahtevna, to pa zato, da preprečijo sesutje.